Bolečine v hrbtu so najpogostejši vzrok obiska pri zdravniku, saj se s tovrstnimi težavami vsaj enkrat v življenju sooči 90 odstotkov ljudi. Velik delež bolnikov mora na operacijo, težave pa se rade tudi ponavljajo in tako otežujejo različne vsakodnevne dejavnosti. Morda se tega sploh ne zavedamo, toda hrbtenica je udeležena pri prav vseh opravilih, in slovarski opis, da gre za »glavni oz. bistveni del česa«, ni zastonj.
Žal se vse preveč ljudi vrednosti hrbtenice zave šele takrat, ko se ne more več obleči brez pomoči drugih. Da kaj takšnega ne bi doletelo tudi vas, smo zbrali nekaj nasvetov in napotkov, kako svojo hrbtenico obvarovati čim bolje in predvsem dlje.
Pravilna drža je izjemno pomemben dejavnik, ki se rad maščuje, če ga ne upoštevamo. Morda ne takoj, v zgodnjih tridesetih letih pa lahko začne puščati sledi v bolečinah. Drža telesa je sicer individualna in posebej značilna za vsakega posameznika, toda osnovna pravila glede drež v različnih položajih so enotna.
Pravilna telesna drža ni omejena le na stoječi položaj in hojo. Bistvena je tudi med sedenjem, ležanjem, dviganjem in prenašanjem.
Hrbtenica je med pravilno vzravnano držo manj obremenjena kot med sedenjem, saj je naravno ukrivljena in tako enakomerno obremenjena. Najpogostejša napaka pri stoječem položaju je, da se držimo sključeno, s povešeno glavo in rameni. Če veliko stojimo, npr. v službi, naj bodo kolena rahlo upognjena. Ker je krvni obtok v stoječem položaju počasnejši,se večkrat pretegnimo in naslonimo ob steno ali položimo eno nogo na pručko, da razbremenimo mišice hrbtenice.
Ženskam, ki med delom stojijo, odsvetujemo uporabo čevljev z visoko peto, moškim pa pretirano, t. i. vojaško držo, saj ta povzroča močan nagib medenice in posledično preveč ukrivljeno hrbtenico, kar lahko vodi k poškodbam in bolečinam.
Vse pogostejša asociacija na težave s hrbtenico je sedeči način življenja. Strokovnjaki so ga začeli uporabljati zaradi jasne povezave med vzrokom in posledico, ki v veliki meri izpostavlja tudi pomanjkanje gibanja. Ker se je sedečemu načinu življenja nemogoče popolnoma izogniti, je dobro vedeti, kako med sedenjem čim manj obremenjevati hrbtenico.
Na stol sedimo tako, da v celoti zapolnimo ploskev sedeža. Pri tem bodimo s prsmi naslonjeni na rob pisalne mize, podlakti pa imejmo na delovni površini. Pri delu z računalnikom naj bo središče zaslona poravnano z očmi, če pa med tem sprejemamo še telefonske klice, pa poskrbimo, da ne bomo imeli telefona v primežu glave in ramena.
Spanec pogosto prekine bolečina v hrbtu, saj se mišice v ležečem položaju najbolj sprostijo in takrat opustijo svojo varovalno funkcijo. Telesu je zato treba zagotoviti pravilno lego, kar pa najlažje dosežemo z izbiro ustreznega anatomskega vzglavnika. Skušajmo se navaditi spanja na hrbtu ali boku, saj ležanje na trebuhu sili v nepravilen položaj tudi glavo in vrat.
Redne vaje za krepitev in raztezanje mišic hrbtenice so pri ohranjanju gibljivosti hrbta pomembne tako kot pravilna drža. Lahko jih združite v plavanje, saj pri njem sodelujejo vse mišice hrbta, priporočljivo pa je tudi klasično raztezanje.
Pri raztezanju bodite previdni – mišice in tkiva raztezajte le do občutka rahle napetosti in v iztegnjenem položaju ostanite najmanj 10 sekund, potem pa mišice popolnoma sprostite. Vaje z raztezanjem je za preventiven učinek priporočljivo ponoviti vsaj trikrat.
Določena bolezenska stanja, kot so ligamentne degeneracije, oseoartroza in mišično neravnovesje, prizadenejo hrbtenico kljub redni preventivni vadbi ali pravilni drži. V tem primeru je treba poiskati zdravniško pomoč in hrbtenici zagotoviti oporo v vseh položajih.
To je moč doseči z uporabo anatomskih steznikov ali opornic za stabilnost in lajšanje pritiska. Boljše opornice so sicer nekoliko dražje, zato pa so individualno prilagodljive in nas kljub poškodbam hrbta neobremenjene ohranjajo – v gibanju.
